Verniki krščanskih cerkva, ki uporabljajo gregorijanski koledar, so 6. januarja obeležili praznik Gospodovega razglašenja, v ljudskem izročilu znan kot praznik svetih treh kraljev. Praznik temelji na svetopisemskem poročilu o modrecih z Vzhoda, Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki jih je zvezda vodila do Betlehema, kjer so se poklonili novorojenemu Jezusu in mu podarili zlato, kadilo ter plemenito miro. Z dogodkom se simbolno sklene božični čas, v cerkvah pa potekajo slovesna bogoslužja. V Sloveniji je praznovanje tesno povezano z ljudskimi običaji, predvsem s trikraljevskimi koledniki, ki obiskujejo domove, zbirajo prispevke v dobrodelne namene in na hišne podboje zapišejo kratico G+M+B skupaj z letnico. Po starem običaju se na predvečer praznika opravi tudi drugi blagoslov domov s kadilom in blagoslovljeno vodo.

V nemški zvezni deželi Hessen se soočajo s padanjem števila članov tako v Katoliški kot v Evangeličanski cerkvi. Trend upadanja vernikov je očiten v obeh glavnih krščanskih veroizpovedih.

Evangeličanska cerkev v Nemčiji namenja 100.000 evrov iz cerkvenih zbirk za podporo tožbam ogroženih Afganistancev proti nemški vladi. Cilj je doseči njihovo sprejetje v državo, pri čemer cerkev sodeluje s Kabul Luftbrücke.

Kristjani po vsem svetu so s prvo adventno nedeljo začeli adventni čas, obdobje priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva. Verniki se v tem času posvečajo molitvi, branju Svetega pisma in dobrim delom. Evangeličanska cerkev prav tako vstopa v adventni čas.

Evangeličanska cerkev je predstavila novo mirovno študijo, ki naj bi v nemirnih časih služila kot »etični kompas«, je dejala vodja EKD, Kirsten Fehrs. Znotraj cerkve se nekateri teologi pozicionirajo drugače, celo lastni mirovni predstavnik. Fehrs poudarja, da je ta razprava nujna.